Navedeno
NavedenoMMAALDNBVV
Moj oče ima čudovito postavo. Škoda da sem jaz izrodek :(
Navedenodaj no....
Za takšne primere se gre v bazen z morsko vodo.
Sicer pa ne verjamem, da bi katerikoli zdravnik izrecno svetoval morje. Tudi ne vem, zakaj bi.
Navedenojao veš kaj jaz pravi... ni jim bilo potrebno vzeti niti kančka denarja eu, že pred leti ne... takrat bi vztrajali pri svojem in svojih pravilih, pa magari bi tudi izstopili...EU je le uspelo...
...pokoriti uporno državo - za svarilo drugim državam na periferiji.
NavedenotumačNavedeno63Navedenotat&ina
problem je, tako kot vedno, da hoče človek popravljati tam, kjer ni težave, namesto, da bi se stvari lotil na pravem koncu ... treba je ljudi ozaveščati z drugačnostjo (ne glede na to, kaj s tem mislim) in ne z zdravljenjem drugačnosti, razumeš?
treba je ljudi učiti, da sprejmejo downovčke, cerebralce, vozičkarje, legastenike, avtiste ...
Saj v tem se strinjava. Od prazgodovine do sem se je marsikaj na tem področju že premaknilo. Celo od srednjega veka sem se je marsikaj premaknilo. Čas 1 življenja pa je prekratek, da bi se videl premik, ker tako veliki pa ti premiki spet niso.
Da ljudje (predvsem otroci), ki niso čisto fit, danes ne umrejo takoj ali zelo hitro, je delno zasluga medicine, v veliki meri pa ravno tega sprejemanja drugačnosti - da se je sploh nekdo začel ukvarjati s tem, da mogoče pa takšen otrok ni za vržt v prepad ali pustit, da umre od lakote, ampak si zasluži živeti in bi se mogoče dalo kaj narediti, da bo lahko živel.
In ko gre počasi vse v pravo smer, se pojavi potrošništvo, ki ne sprejema niti gub in sivih las, kaj šele kake resne telesne pomanjkljivosti. Hkrati pa daje možnost, da se v zameno za denar čim bolj približaš "normalnemu" ali idealnemu, skratka, sprejemljivemu. Marsikdo pade v to luknjo; sam zase ali starši za otroka.
Čisto v drugo smer pa eno manj "filozofsko" vprašanje. Kolikor vem, so (fizio)terapije namenjene temu, da se živci (ponovno) povežejo, prevežejo, tudi najdejo alternativne poti - npr. pri okrevanju po poškodbah. In kolikor razumem, so tudi terapije pri CP v tem smislu. Tebe je razumeti, kot da so bolj ali manj brez smisla. Zakaj? Imaš takšne izkušnje?
Sem laik, pa vendar ker me take stvari zanimajo, ker je CP v družini; poškodovano celico lahko s terapijami "zamenjamo" z drugo celico, da prevzame njeno funkcijo, vendar ta nikoli ne bo mogla v taki meri zagotoviti takega razvoja kot zdrava, nepoškodovana celica. Nekako tako so meni razložili. In otrok oz. kdorkoli po poškodbi možganov ne bo nikoli več isti. Tukaj ni kaj debatirati. S terapijami pa dosežemo, da se otroku mišice ne krajšajo, da nima toliko spazmov…Tukaj bi omenila operacijo SDR, ki se mi pa zdi smiselna. Ker otrokom "uničijo" spastičnost, ki je pri CP največji preoblem oz. jih najbolj ovira v vsakdanjem življenju. Tako, da terapije vsekakor koristijo, vendar tudi tukaj je potrebna zdrava pamet.
